Uredništvo

 |  Kultura

Gibanje Bauhaus beleži 90 let delovanja

Zgradbo Muzeja Bauhaus je zasnoval ustanovitelj šole Walter Gropius

Zgradbo Muzeja Bauhaus je zasnoval ustanovitelj šole Walter Gropius
© bauhaus.de

Nemški Weimar, znan po številnih velikanih svetovne literature, bo letos s posebno razstavo obeležil 90. obletnico visoke šole za oblikovanje in arhitekturo Bauhaus. Šola je začela v Weimarju delovati leta 1919, šest let kasneje pa so jo zaradi političnih razmer preselili v Dessau, kjer je pridobila na pomenu, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Razstava bo predstavila weimarsko umetniško gibanje in njegove predstavnike, ki so delovali med leti 1900 in 1930. Weimar je bil stična točka kreativnih umetnosti v obdobju nemškega klasicizma, na začetku 20. stoletja pa je privabil ustvarjalne duše iz Nemčije in tujine. Številni umetniki, ki so delovali v Weimarju, so s časom potonili v pozabo, drugi pa si nikoli niso uspeli ustvariti imena.

Med uspešnejšimi je bil večstransko nadarjeni Belgijec Henry van de Velde, ki je začel leta 1902 poučevati na tamkajšnji Šoli za uporabne umetnosti, ki je kasneje postala odskočna deska gibanja Bauhaus. Van de Velde je skušal zapolniti vrzel med množično proizvodnjo in obrtništvom ter povezati arhitekturo z oblikovanjem notranje opreme.

Zaradi poslabšanja razmer med prvo svetovno vojno je moral Van de Velde kot tujec zapustiti Weimar, njegovo profesorsko mesto pa je zasedel arhitekt Walter Gropius, ustanovitelj šole Bauhaus. Pod okriljem weimarske šole za oblikovanje in arhitekturo so med drugimi delovali Vasilij Kandinski, Paul Klee in Lyonel Feininger. V Bauhaus muzeju so na ogled številna dela članov gibanja in pohištvo, ki ga je oblikoval Van de Velde.

Člani gibanja Bauhaus so si prizadevali uskladiti estetski videz stvaritev arhitekture, umetniške obrti, industrije in grafičnega oblikovanja s preprostimi oblikami, funkcionalnostjo in ekonomičnostjo. V pripravnici so se študentje seznanili z osnovami kompozicije in spoznavali materiale. Nadaljevali so z različnimi tečaji in delavnicami, na katerih so se učili o materialih, tipografiji, fotografiji pa tudi o gledališču. Obrtniško proizvodnjo so nato razvijali s prototipi, namenjenimi serijski izdelavi, o gibanju piše v Slovenskem velikem leksikonu. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.